Baldrijan

BALDRIJAN

Latinsko: Valeriana officinalis L.

Baldrijan je najboljše rastlinsko zdravilo za pomirjanje živcev pri nervoznosti, nemiru, živčni izčrpanosti, tesnobnosti in nespečnosti. Pomaga prenašati stres, jezo, razburjenost in žalost. Otroci do 3 leta baldrijana ne smejo uživati, od 3 do 12 leta pa le na pod nadzorom zdravnika.

Bazilika

BAZILIKA

Latinsko: Ocimum basilicum

Bazilika je zelo občutljiva na nizke temperature. Gojimo jo tudi v okrasnih loncih (skupaj s cvetlicami), lahko celo leto. Se dobro obrašča, zato lističe redno obiramo in uporabljamo sveže za začinjanje različnih jedi. V vrtu cvetovi privabljajo čebele, drugače pa se sklada s paradižnikom in kumarami. S svojim vonjem odganja muhe.

Boreč

BOREČ

Latinsko: Borago officinalis

Boraga ali boreč je enoletna začimbna rastlina, ki zraste do 70 cm visoko. Izhaja iz Orienta. Ima debelo kosmato steblo in kosmate, mesnate liste. Cvetovi imajo močno modro barvo. V kulinariki se uporabljajo sveži listi. Listov se ne suši.

Drobnjak

DROBNJAK

Latinsko: Allium schoenoprasum

Je nezahtevna trajnica. Spomladi lepo cveti. Celo poletje režemo cevaste liste, ki jih uporabimo v različne namene. Drobnjak vsebuje veliko C vitamina in železa. Za zimo lahko lističe narežemo in zmrznemo. V vrtu varuje sosednje rastline pred napadom pepelaste plesni. Lahko raste tudi v okrasnem loncu na terasi ali balkonu.

Izop

IZOP

Latinsko: Hyssopus officinalis

Izop ali ižep, ižop, ožep, ožepec, sipan, velenduh, blagoduh, miliduh, ožep, sipon, ožepec. Uporabljamo cvetni klas in liste. Značajsko je grenak, pekoč, suši, blago greje. Uporaben za eterično olje, čreslena kislino, hesperidin, jabolčno kislino, smolo, gumo. pomaga pri boleznih dihalnih poti, zavira čezmerno potenje, zvišuje krvni tlak, poživlja, odpravlja kronično utrujenost. Uničuje kužne klice, glivice in viruse (Herpes simplex) in krčem. Pomirjujoče deluje tudi na živce. Pomaga blažiti tesnobo. Uravnava mesečno perilo, če izostanek povzroča stres ali napetost. Dokazano deluje proti okužbi s herpesom in mehurčkom, ki jih povzroča. Po vrtovih ga sadimo kot začimbo, ki ugodno vpliva na prebavo. Z njim izboljšamo fižolove jedi, enolončnice, sveže solate iz kumaric i paradižnika. Nabiramo cvetoče vršičke in jih sušimo v senci.

Janež

JANEŽ

Latinko: Pimpinella anisum

Jánež je enoletna začimbna rastlina, ki zraste do pol metra visoko. Cvete v kobulih iz drobnih belih cvetov. V kulinariki uporabljamo semena, cela ali zmleta. Janež ima sladkast okus, malo spominja na mentol.

Koriander

KORIANDER

Latinsko: Coriandrum sativum L.

Je eksotično enoletno zelišče, ki naj raste po celem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže lističe. Uporabljamo liste, ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve): kot začimbo zeljnih in paradižnikovih jedi, riža, mesa in peciva. Semena so sestavni del začimbne mešanice (Curry). Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem. Na splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlačijo koristne žuželke.

Krebuljica

KREBULJICA

Latinko: Anthriscus cerefolium

Krebuljica je klasično zelišče francoske kuhinje in je zelo podobna peteršilju, od katerega se loči po malce manjših in svetlejših listih, njen okus pa je bolj sladkast in je nagnjen bolj k janežu. Krebuljica ni primerna za dolgo shranjevanje, zato sveže pri nas skoraj ni mogoče kupiti. Brez težav pa krebuljico vzgojimo doma na vrtu, režemo jo lahko že nekaj tednov po sejanju in bolj pogosto to počnemo, bolje je, ker ima zelo kratko življenjsko dobo, saj po cvetenju ni več primerna za kuhinjsko uporabo z odstranjevanjem zunanjih listov pa spodbujamo rast mladih listov v sredini rastline. Najbolje jo je trgati tik pred uporabo, drugače pa se kak dan ali dva ohrani v plastični vrečki ter v hladilniku. Dobro prenaša zamrzovanje, medtem ko posušena izgubi skoraj ves vonj in okus in je ni vredno kupovati.

Limonska trava

LIMONSKA TRAVA

Latinsko: Cymbopogon sp.

Limonska trava je dekorativna in enostavna za vzgojo. Ima svež vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice. Kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in kari praške. Dodajamo lahko tudi perutnini, ribam in morskim sadežem. Služi nam za izdelavo potpurija. Uporabljajo jo tudi v kozmetični industriji.

Listni cesen

LISTNI ČESEN

Latinko: Allium tuberosum

Trajnica. Lahko tudi kot enoletnica v zelenjavnem vrtu. Nezahtevna za vzgojo. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo, podobno kot drobnjak, za juhe, solate, ali skutne namaze ali pa jih pripravimo kot zelenjavo. Cvetovi so Primerni za garniranje in mešanje v potpurije.

Luštrek

LUŠTREK

Latinsko: Levisticum officinale

Luštrek je trajnica s pernato razdeljenimi listi in kobuli bledo zelenih cvetov. Listi imajo močen vonj, podoben zeleni, uporabljamo jih za odišavljenje juh in enolončnic. Aromatična semena dodajamo pečenkam in zelenjavnim jedem, dodajamo jih likerjem, zdrobljene dodajamo v kruh in slaščice. Luštrek je odlična začimba v vsaki kuhinji, zato je dobro, da si to zelišče omislimo tudi na domačem vrtu. Uspeva na polsenčnem rastišču z vlažnimi tlemi in bogatim s hranili. Liste lahko obrezujemo preko celega leta vse do pozne jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Korenina dobro prezimi, saj je luštrek odporen na mraz.

Majaron

MAJARON

Latinko: Origanum majorana

Oblikuje lep grmiček s finimi aromatičnimi lističi. Mlade vršičke poganjkov in lističe obiramo celo poletje. Tik preden se okrogli cvetni popki odprejo, zelišče porežemo in ga damo sušiti.

Melisa

MELISA

Latinsko: Melissa officinalis

Melisa je šopasta trajnica z ovalnimi nazobčanimi listi. Liste uporabljamo za napitke, sladice in zeliščne čaje. Drobno sesekljane liste dajemo v solate, bele omake za ribe, majonezo, kislo zelje, v jedi s perutnino in svinjino. Liste nabiramo pred cvetenjem in uporabljamo sveže ali posušene.

Meta

META

Latinko: Mentha piperita

Meta je zelnata trajnica. Iz listov pripravljamo metino omako, zeliščne kise, sirupe, čaje, kot dišavo jo dodajamo solatam, pijačam, krompirju in grahu. Liste trgamo pred cvetenjem.Meto uporabljajo povsod po svetu za začinjanje ogromno vrst jedi. Z njo začinjajo tako slaščice kot tudi meso, npr. jagnjetino. Z meto lahko nadevamo tudi potico ali štruklje. Posušena meta ni niti približno tako okusna kot sveža.

Origano

ORIGANO

Latinsko: Origanum vulgare

Origano je zelnata trajnica, ki zraste od 20 do 50 cm visoko. Nabiramo vse nadzemne dele rastline, bolje je, da nabiramo zgornje dele rastline, ker je spodnji del olesenel in vsebuje manj eteričnih olj. Najbolj učinkovit je med cvetenjem od junija do septembra. Potrebuje toploto in veliko sonca, da razvije aromo. Sušimo ga v senci. Aromatične liste pri kuhanju zelo pogosto uporabljamo zlasti za pice in paradižnikove omake.

Pehtran

PEHTRAN

Latinko: Artemisia dracunculus

Je trajnica, visoka 60 do 120 centimetrov. Sadike pehtrana sadimo v sredini aprila. Kot začimbo uporabljamo vršičke in mlado suličasto listje, ki ga lahko nabiramo večkrat letno. Najboljši okus in vonj ima tik pred cvetenjem. Lističe raje zamrznite, saj se s sušenjem izgubi precej vonja in okusa. Mlade poganjke posušimo tako, da jih v šopih obesimo v hladen in zračen prostor.

Peteršilj

PETERŠILJ

Latinsko: Petroselinum crispum

Poznamo več imenitnih vrst peteršilja. Vse vsebujejo veliko vitaminov, rudnin in antiseptičnega klorofila, zaradi česar so tudi blagodejna in ne le atraktivna zelišča za garniranje številnih jedi. Listi so fino narezljani, skodrani z nazobčanimi robovi, svetlo zelene barve in svežega okusa; vsebujejo veliko vitaminov A in B, železovih soli, magnezija, kalcija in klorofila. Ustreza mu zelo sončna ali nekoliko senčna lega ter rodovitna, vlažna in globoko prekopana prst.

Plazeča meta

PLAZEČA META

Latinsko: M. pillegium

Je trajnica, ki zraste do 50 cm visoko in uspeva sončni do polsenčni legi. Uporablja se v kulinariki, kot pokrovno rastlino in kot medonosna rastlina.

Rožmarin

ROŽMARIN

Latinko: Rosmarinus officinalis

Rožmarin je zimzeleni sredozemski grm, ki zraste do 1 meter visoko. Njegove iglaste lističe in vršičke uporabljamo kot kuhinjsko zelišče. Je nekoliko grenkega, trpkega in aromatičnega okusa, ki spominja na smolo, vonj pa je izrazit in zelo prijeten. Rožmarin je nezahtevna rastlina, ki dobro prenese tudi poletne suše. Uspešno ga lahko gojimo v cvetličnem lončku na okenski polici v domači kuhinji. Spomladi lonček preselimo na balkon ali na zunanjo stran okna, jeseni pa ga znova preselimo v notranjost.

Sivka

SIVKA

Latinsko: Lavandula officinalis

Je trajen polgrm, ki zraste do 60 cm visoko ( v primorju tudi do 1 m). Uspeva na odprtih, sončnih rastiščih, v suhih, lahkih, delno apnenčastih tleh. Tudi v celinskih območjih Slovenije večinoma dobro prezimi. Cveti junija in julija. Največ učinkovin je v cvetovih. Nabiramo jih julija in avgusta, ko se začnejo odpirati cvetovi.

Stevia

STEVIA

Latinsko: Stevia rebaudiana

Splošno znana kot sladki list, sladkorni list ali preprosto stevia. Z izvlečki, ki vsebujejo steviol glikozid in so do 300-krat slajši od sladkorja, je stevia pritegnila pozornost, ko se je povečalo povpraševanje po hrani z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in sladkorjev. Ker ima stevia zanemarljiv učinek na glukozo v krvi, je uporabna kot sladilo za ljudi, ki morajo pri prehrani paziti na ogljikove hidrate. Stevia je občutljiva na temperature pod lediščem, zato sadike stevie v vrt sadimo nekoliko kasneje, ko je nevarnost pozebe mimo. V vrtu jo sadimo na medvrstno razdaljo 18 cm in 20 cm v vrsti. V našem podnebju je stevijo sicer bolje posaditi v lonec. Ven jo prestavimo maja in jo pustimo vse do konca poletja. Stevija ima rada s hranili in humusom bogato zemljo. Priporočljivo je gnojenje z organskimi gnojili še pred sajenjem. Rada ima zmerno vlažno zemljo (priporočljiva zastirka), vendar voda ne sme zastajati. Liste stevije obiramo jeseni vse do zmrzali. Če rastlino pustimo zunaj, le-ta čez zimo propade, vendar lahko - če koreninski sistem dobro zaščitimo - naslednje leto zopet odžene. Boljša rešitev je, da stevijo prezimimo v notranjih prostorih, najbolje pri temperaturi, ki ne pade pod 10 stopinj celzija. Liste stevie lahko sušimo na direktnem soncu. Suhi so približno po 12 urah. Sušene liste lahko zmeljemo in uporabimo za naravno sladilo (zelo malo kalorij, ne povišuje telesne teže…). Liste za sušenje obiramo jeseni. Tekom leta pa lahko nabiramo sveže liste in le-te namočimo v vodo, ki jo nato uporabljamo kot tekoče sladilo.

Stoletna čebula

STOLETNA ČEBULA

Latinko: Allium fistulosum

Je sorodnica čebule, vendar ne razvije čebul in ima votle liste in votlo belo "steblo". Nepogrešljiva v azijski kuhinji. Odlična kot dodatek k solatam, ni zahtevna za vzgojo, posadimo pa jo ob gredici korenčka.

Šetraj

ŠETRAJ

Latinko: Satureja montana

Šetraj je gosta, močno razvejana, zelo aromatična enoletna rastlina, ki zraste do 40 cm visoko. Sveže liste trgamo kadarkoli, za sušenje in zamrzovanje pa takrat, ko začne oblikovati cvetne popke. Za šetraj je poleg močnega vonja značilen tudi nekoliko oster in pekoč okus. Za začinjanje uporabljamo nadzemne dele rastline.

Timijan

TIMIJAN

Latinsko: Thymus vulgaris

Splošno znana kot sladki list, sladkorni list ali preprosto stevia. Z izvlečki, ki vsebujejo steviol glikozid in so do 300-krat slajši od sladkorja, je stevia pritegnila pozornost, ko se je povečalo povpraševanje po hrani z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in sladkorjev. Ker ima stevia zanemarljiv učinek na glukozo v krvi, je uporabna kot sladilo za ljudi, ki morajo pri prehrani paziti na ogljikove hidrate. Stevia je občutljiva na temperature pod lediščem, zato sadike stevie v vrt sadimo nekoliko kasneje, ko je nevarnost pozebe mimo. V vrtu jo sadimo na medvrstno razdaljo 18 cm in 20 cm v vrsti. V našem podnebju je stevijo sicer bolje posaditi v lonec. Ven jo prestavimo maja in jo pustimo vse do konca poletja. Stevija ima rada s hranili in humusom bogato zemljo. Priporočljivo je gnojenje z organskimi gnojili še pred sajenjem. Rada ima zmerno vlažno zemljo (priporočljiva zastirka), vendar voda ne sme zastajati. Liste stevije obiramo jeseni vse do zmrzali. Če rastlino pustimo zunaj, le-ta čez zimo propade, vendar lahko - če koreninski sistem dobro zaščitimo - naslednje leto zopet odžene. Boljša rešitev je, da stevijo prezimimo v notranjih prostorih, najbolje pri temperaturi, ki ne pade pod 10 stopinj celzija. Liste stevie lahko sušimo na direktnem soncu. Suhi so približno po 12 urah. Sušene liste lahko zmeljemo in uporabimo za naravno sladilo (zelo malo kalorij, ne povišuje telesne teže…). Liste za sušenje obiramo jeseni. Tekom leta pa lahko nabiramo sveže liste in le-te namočimo v vodo, ki jo nato uporabljamo kot tekoče sladilo.

Vinska rutica

VINSKA RUTICA

Latinko: Ruta graveolens

Vinska rutica je zimzeleni polgrm z deljenimi sivozelenimi listi in zelenkasto rumenimi cvetovi poleti. Vinska rutica je bila v ljudskem zdravilstvu ena najbolj uporabljenih zeli, danes pa ni več tako. Pa ne zato, ker bi bila neučinkovita, pač pa zato, ker je njen učinek premočan. Priporoča se uporaba gotovih pripravkov, če si čaj pripravimo sami, pa je potrebna previdnost. Dandanes priporočajo uporabo vinske rutice le po predhodnem posvetu z zdravnikom. Brez posveta pa jo lahko uporabimo za preganjanje nadležnega mrčesa iz stanovanja. Pri nabiranju uporabimo rokavice, saj lahko rastlinica povzroča kožna vnetja.

Žajbelj

ŽAJBELJ

Latinko: Salvia officinalis

Žajbelj je trajni grmiček, ki zraste od 60 do 70 cm visoko. Všeč so mu sončna rastišča in dobro odcedna tla bogata s kalcijem. Liste nabiramo sveže po potrebi, za sušenje pa tik pred cvetenjem. Aromatične liste uporabljamo za mesne jedi, s čebulo jih zmešamo v nadev za perutnino, kuhamo jih s svinjskim in račjim mesom ter s klobasami. Mlade liste lahko jemo s smetano, sladkorjem in pomarančami. Čaj in žajbljevo vino krepita živci in krvni obtok, čaj tudi zmanjšuje znojenje, blaži kašelj in prehlade.