Arašidi

ARAŠIDI

Latinsko: Arachis hypogaea

Arašidi so tropska rastlina, ki potrebuje temperaturo 20 do 30°C. Sadimo jih na mesto, kjer ne zmrzuje. Dež med časom cvetenja lahko zelo zmanjša možnosti oprašitve. Sadimo jih v peščeno in dobro odcedno zemljo. Potrebujejo do 25 tednov od presajanja do pobiranja plodov. Zrelost plodov nadzorujemo tako, da izkopljemo strok ali dva. Posušene lahko hranimo več mesecev.

Artičoka

ARTIČOKA

Latinsko: Cynara scolymus

Te trajnice imajo modrosive liste in osatu podobne bodljikave cvetove, zrastejo 1,2 do 1,5 m visoko in 90 cm na široko. Gojimo jih zaradi zelenih in škrlatnih cvetnih popkov z užitno sočno sredico na osnovi luskastih venčnih listov na vrhu cvetnega poganjka. Popke porežemo, ko so še težki in luske zaprte. Preden jih zamrznemo, odstranimo dlakave osrednje dele in stebla. Poleti se korenine ne smejo izsušiti in pozimi ne smejo biti premokre. Če pričakujemo zmrzal, rastline ogrebamo in prekrijemo s plastjo slame. Spomladi jih odkrijemo.

Bob

BOB

Latinsko: Vicia faba

Skoraj pozabljena stročnica. Recimo bobu bob, pravi pregovor. Kako ironično. Večina ljudi ga namreč šteje samo za debelo vrsto fižola, čeprav to ni. Bob in fižol sta le sorodnika, pri čemer je bob na naših tleh “staroselec”, fižol pa “priseljenec”. Bob so v Sredozemlju poznali že več kot šest tisoč let pred našim štetjem. Pred krompirjem in fižolom je bil bob pomemben vir rastlinskih beljakovin. Bob obiramo od junija naprej. Podobno kot pri fižolu in grahu tudi pri bobu lahko uživamo mlade stroke. Najpogosteje pa uporabljamo zrnje, najprej mlado, nato suho. Zrnje pripravljamo enako kot fižol: v raznih enolončnicah, juhah, golažih, paprikaših, zelenjavnih napitkih ali v kombinaciji s krompirjem. Iz boba lahko pripravimo tudi odlična peciva ali pa zmleta zrna dodamo moki pri pripravi kruha.

Čičerika

ČIČERIKA

Latinsko: Cicer arietinum

Čičeriko je odlično vnesti v prehrano, saj vsebuje veliko koristnih snovi. Polna je proteinov, kar je odlično za vegetarijance oziroma osebe, ki želijo iz prehrane črtati rdeče meso. Vsebuje fitoestrogen, rastlinsko verzijo hormona estrogena, ki pozitivno vpliva na zmanjševanje možnosti za raka dojk, zmanjševal naj bi tudi možnosti za pojav osteoporoze ter vročinskih valov v menopavzi. Bogata je tudi z vlakninami, tako da je zelo nasitna, poleg tega pa pozitivno vpliva na prebavo.

Dolga vigna

DOLGA VIGNA

Latinsko: Vigna unguiculata sesquipedalis

Plezajoča tropska enoletnica. Ima 2-4 m dolge poganjke. Najbolje je pobrati in kuhati še mlade in nezrele stroke. Uživamo jih surove ali kuhane. Uporabljajo jih v kitajski in malezijski kuhinji. Dolga vigna potrebuje veliko sonca in toplote. V deževnem in hladnem poletju slabo raste. V suši jo moramo redno zalivati. Je zelo občutljiva na nizke temperature. Lepa je v okrasnih loncih na terasah ali balkonih.

Fizalis

FIZALIS

Latinko: Physalis edulid peruviana

Stara južnoameriška rastlina s sladko-kislimi, aromatičnimi in vitaminsko polnimi plodovi. Zraste do 150 cm visoko. Plodovi so zreli, ko se lampijončki posušijo in obarvajo. Uporabljamo sveže ali za marmelade in kompote.

Kardij

KARDIJ

Latinsko: Cynara cardunculus

Najbližja sorodnica je artičoka, zato sta ti dve rastlini zelo podobni. Razlikujeta se le po tem, kateri del rastline je užiten. Pri kardiju se uporabljajo odebeljeni in obeljeni spodnji deli listov, ki jih jemo kot beluše. Rastlina potrebuje veliko toplote in sonca. Je trajnica, ki na primorskem prezimi brez težav.

Limski fižol

LIMSKI FIŽOL

Latinsko: Phaseolus lunatus

Limski fižol je izredno bogat z beljakovinami, vlakninami ter fosforjem in kalcijem. Seme kali 7-20 dni. Visok, bujno rastoč (do 4 m), pozen limski fižol, toleranten na vročino. Potrebuje oporo. Stroke redno obiramo, ker s tem spodbujamo rast novih. V ploščatih, pribl. 7,5 cm dolgih strokih so velika, ploščata, ledvičasta, vijolično-bela semena. Fižol je idealen za pripravo enolončnic. Semena uživamo sveža ali posušena.

Okra

OKRA

Latinsko: Abelmoschus esculentus

Je eksotična dekorativna rastlina, odporna na sušo. Mlade nezrele plodove (dolge ca. 6-7 cm) redno trgamo (z rokavicami). Uživamo jih kot pečeno ali kuhano zelenjavo ali pa jih uporabljamo kot gostilo za juhe in zelenjavne omake.

Rabarbara

RABARBARA

Latinko: Rheum

Je ena izmed najenostavnejših rastlin za gojenje na vrtu. V njej je obilo vitamina C, listi niso v nobeni obliki užitni, saj vsebujejo veliko oksalne kisline. Iz stebel pa delamo kompot, sok ali marmelado. Prvo leto po sajenju stebel ne nabiramo, saj rastline potrebujejo energijo, za rast koreninskega sistema. Naslednje leto lahko pobiramo stebla 1-2 tedna, naslednja leta pa čez celo sezono (8-10 tednov). Jeseni nabiramo stebla samo pri rastlinah, ki jih bomo zavrgli.

Sladka Koruza

SLADKA KORUZA

Latinsko: Zea mays convar. saccharata var. rugosa

Zraste od 180-200 cm. Ima storže s sladkimi zrni, ki vsebujejo veliko beljakovin in vitaminov. Primerna je za svežo rabo (pečenje, kuhanje) in vlaganje ter zmrzovanje. Potrebuje dobro gnojena tla in dovolj vlage. Kot dobri sosedje so primerni fižol, kumare bučke, melone in paradižnik.

Sladki Korompir

SLADKI KROMPIR ali BATATA

Latinsko: Ipomoea batatas

Batata je gomoljast slak iz tropske Amerike. Batatovi gomolji so zelo podobni krompirju, vendar imajo debelejšo lupino. Krhko meso razpade med kuhanjem v mehko kašo. Sladka batata so bodisi oranžne, bele ali rumene barve in imajo okus po kostanju. Nekatere sorte imajo suho, mokasto meso in svetlo rjavo lupino, druge spet so sočne in rdečkasto rjave.

Šparglji

ŠPARGLJI

Latinko: Asparagus officinalis L.

Šparglje prvič pobiramo 2 leti po sajenju enoletnih sadik in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4 do 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov letno. Če jih režemo predolgo časa, odrežemo preveč poganjkov, rastlino izčrpamo in prihodnje leto bo pridelek slabši.